Cvetni prah




Apikomplet











Propolis







Matični mleček











Vosek

Zakladnica cebeljega panja

Glavni čebelji pridelek je med, a čebelji panj ponuja še vrsto drugih koristnih pridelkov. To so propolis, matični mleček, cvetni prah in vosek.

Cvetni Prah
Naše telo vsakodnevno potrebuje številne encime, za nenehno obnovo tkiv in prebavo. Brez encimov ni mogoče živeti. Cvetni prah je zelo kompletiran vir esencialnih elementov in je najbolj kompletna hrana v naravi. Vsebuje vse v vodi topne vitamine. Še posebej je bogat z vrsto vitaminov B in vitaminom C. Vsebuje 22 aminokislin, 27 mineralov in obilo encimov. Ena čajna žlička cvetnega prahu zadosti vse potrebe po rutinu, ki krepi kapilare. Vsebuje veliko RNA, DNA, ki jih naše telo uporabi za sintezo lastnik nukleinskih kislin. Za vegetarijance je zelo pomemben vitamin B12, saj ga z drugo hrano ne vnašajo v telo.

Cvetni prah vsebuje veliko linolejske in linolenske maščobne kisline, ki jih telo samo ne zna izdelati in jih zato vnašamo v telo s hrano.

Aminokisline, ki jih vsebuje cvetni prah:

Izolevcin	4,5%	fenilalanin	3,9%	arginin	4,7%
levcin	6,7%	treonin	4,0%	cistin	0,6%
lizin	5,7%	triptofan	1,3%	glutamat	1,0%
metionin	1,8%	valin	5,7%	histidin	1,5%

Vitamini in koencimi ki jih vsebuje cvetni prah:

A	5-9 mg/g	B12	5 mg/g
B1	9,2 mg/g	C	7,15 mg/g
B2	18,5 mg/g	folna kislina	3-8 mg/g
B5	20,5 mg/g	rutin	16

Propolis
Je smolasta snov rjave barve, s katero cebele prevlecejo notranjost panja, satje in zadelajo špranje v panju. S tem razkužijo ves svoj dom. Propolis uporabljajo za antisepticno pripravo celic v katere bo matica zalegla nova jajceca. S propolisom preparirajo vsiljivce v panju, ki jih pobijejo, ne morejo pa jih iz panja odstraniti.
V zdravilstvu ljudi ima propolis že uveljavljeno mesto, saj se z njim zdravi predvsem akutna in kronicna vnetja nosu in grla, sinusov in sluhovodov, angine, akutna in kronicna vnetja bronhijev in celo tuberkoloze, v kombinaciji s predpisanimi zdravili. Pomaga pri celjenju manjših površinskih ran - odrgnin.

Matični mleček
Mati�ni mle�ek je �elatinasta mle�na snov, bele do bledorumene barve, je gosto teko�a, zna�ilnega vonja in pikantno kiselkastega okusa. Poleg vlage vsebuje 18-25% beljakovin, �veplo�du�ik-fosfor 5,5-10%, sladkorji 15%, aminokisline 11-20%, vitamini topni v ma��obah (A,D,E,K) in topni v vodi (B,C), acetilholin in razni encimi, elementi v obliki soli (�elezo, mangan, kobalt, natrij, kalij, kalcij,fosfor). V mati�nem mle�ku je kislina, ki daje mle�ku pikanten okus in deluje izrazito antibakteriolo�ko. Mati�ni mle�ek ima �tevilne dobrodejne lastnosti na �loveka:
- povzro�a splo�no dobro po�utje,
- omogo�a dalj�e umsko delo brez utrujenosti,
- normalizira razvoj v rasti otrok,
- pove�uje odpornost organizma proti boleznim,
- deluje kot pomemben krvotvorni spodbujevalec,
- pri iz�rpanih ljudeh izbolj�a delovanje �lez,
- odstranjuje kroni�ne oblike utrujenosti in daje iz�rpanim ob�utek mo�i,
- je naraven �enski hormon, ki bla�i menstrualne te�ave in te�ave povezane z meno.
- uravnava - harmonizira �ensko telo za zanositev.

In kaj je v tej �ude�ni stvari tako skrivnostnega, tako enkratnega ? V �ebelji dru�ini je matica osrednji osebek, kateri je podrejeno vse. Je kot bo�anstvo, kateremu slu�ijo vse �ebele. �ude�no je to, da so li�inke, ki so namenjene za bodo�e delavke le prve tri dni hranjene z mati�nim mle�kom ostale dni pa z medom. Njihova �ivljenska doba je 30 do 42 dni. Malo�tevilne li�inke 3 do 25 v rojilnem obdobju, ki so namenjene za bodo�e kraljice (matice), in ki so podvr�ene nemilostnemu izboru, so vseh osem dni svojega bivanja kot li�inke, hranjene izklju�no z mati�nim mle�kom, dejansko na njem plavajo. Mo� mati�nega mle�ka je v tem, da se li�inki v petih dneh pove�a telesna te�a kar za dvatiso�krat. V naravi ni podobnega primera. Tem li�inkam je zaradi izobilja mati�nega mle�ka, iz katerega izvira izjemna mo� in odpornost, dana v razmerju do ostalih �ebel neverjetna �ivljenska mo� in izjemno dolga �ivljenska doba � do pet let (kar 60 krat dalj�a od ostalih osebkov).

"�lovek, �e bi ga bilo mogo�e od rojstva hraniti z mati�nim mle�kom bi nedvoumno do�akal tristo let, zdrav in mo�an." (Belvefer ) Mati�ni mle�ek u�ivamo pome�an z medom ali v obliki �Apikompleta� in sicer 10 do 15 mg mle�ka na dan. V bolezenskem stanju pa se doza lahko pove�a na tri obroke po 20 mg na dan. Mle�ek konzumiramo tako, da malo kavno �li�ko mle�ka po�asi na te��e raztopimo pod jezikom.

Mle�ek hranimo v zaprti temni stekleni�ki v hladilniku pri temperaturi 4?C.